/description of the project available in slovenian language/ >>>

Vodno skulpturo, ki naj odraža genius loci Ljubljane, posvečamo reki Ljubljanici. Primarnemu elementu, ki je ustvaril mesto, ga izoblikoval in podrejal svoji vihravi in spreminjajoči naravi. Končno, človek si je podredil reko, jo ukrotil, toda prvobitna vez prebivalcev in reke je ostala venomer močna in nedeljiva. Po več desetletjih zanemarjanja reke in njenih ambientov ter odsotnosti iz javnega življenja, je njen pomen zopet postal močnejši. Reka je, morda bolj kot kdajkoli prej, prisotna v zavesti ljudi in njihovi mentalni sliki o mestu. "Reka sedmerih imen" je skozi zgodovino bila v navdih neštetim mitom in legendam ter umetniškim stvaritvam. Prav Ljubljanica je bila tista vez, ki je antičnim Argonavtom iz ÄŒrnega morja omogočila prodreti tako globoko v evropsko ozemlje in tukaj ustanoviti mesto.

Podana tema sugerira dva osnovna pojma; vodo in mesto. Izhajajoč iz teh posamičnih postavk, njihovega pomena in vzajemnega odnosa, smo oblikovali idejo "vodne skulpture" na način, da predstavlja posebnost toponima mesta Ljubljana. Formirani mit o Ljubljani in reki Ljubljanici, prepleteni s pripovednostjo o "zlatem runu", v sebi vsebuje sintezo dveh klasificiranih mitov; mit o naravi in mit o družbi. Skoraj vedno je to simbolični prikaz prehoda iz "kaotičnega" v organizirano stanje. Če se usmerimo na elemente iz narave, vklopljene v legendo o Argonavtih in ladji Argo, je Ljubljana oz. izvir reke Ljubljanice mesto, kjer se konča vodna pot; tu je konec potovanja z ladjo, na tem mestu se gradi misel, potrebna za prehod čez gore, to je mesto sanjanega dotika Črnega z Jadranskim morjem. Z drugimi besedami, večpomenska prisotnost vode vzpodbudi družbeno aktivnost ustvarjanja mesta. V realnem svetu je Ljubljanica ukročena divja voda; od ponikovalnice in neobvladljive poplavne reke, ki ustvarja močvirja in potaplja vse pred seboj, do krotke vodne ogrlice, omotane okrog mesta.

Z upoštevanjem teh elementov smo si zastavili vprašanje, kaj je tisto, kar določa idejo vode, in kaj prikazuje njeno kroženje v prostoru? Vsekakor je to krog. Krog je prvi element naše "skulpture", razdeljen na dve polovici, eno čvrsto, betonsko, in drugo mehko, vodno. S tem smo hoteli dobiti spoj simboličnega in realnega elementa. Izzvani kontrast je viden v namernem stiku, kjer betonska, težka polovica kroga predstavlja simbol, iz katerega izhaja realna voda, vendar v simboličnem curku, ki riše v prostoru drugo polovico kroga. Tako smo dobili željeno celoto v močnem kontrastu.

Vodna skulptura je definirana z dvema geometričnima telesoma, postavljenima v dinamičen medsebojni odnos. Horizontalen trikotni element z vsekanim betonskim koritom (l=4,0m) nosi polkrožni vertikalni element (r=1,4m) s konusnima stranicama. Tretji in najbolj bistven element skulpture je vodno telo, ki soustvarja končno podobo skulpture in jo simbolno dopolnjuje v nedeljivo celoto.
Voda iz sedmih odprtin, razporejenih po vertikali niše polkrožnega volumna, ustvarja curke v lokih in pada v poglobljeno betonsko korito, ki jo vodi in usmerja njen tok pod zemljo. Voda se zbira pri dnu korita in se preliva nazaj v krožni sistem, povezan s podzemno strojnico v bližini vodnjaka. Ritmično ustvarjanje curkov skupaj z dinamiko pojavljanja in izginjanja vode omogoča številne kombinacije fizične manifestacije vodnega elementa in različne možnosti interakcije mimoidočih.

Pri izbiri materiala za vodno skulpturo nas je vodila predvsem misel na korito reke Ljubljanice, ki je na svoji poti skozi mesto zgrajeno, betonsko. Ravno izgradnja poglobljenega korita in izkop Gruberjevega kanala sta omogočila regulacijo toka reke in njenega nenehnega poplavljanja mesta. Obenem je to tudi značilnost mestne Ljubljanice. In to smo hoteli izraziti v uporabi materijala vodne skulpture. Material je v celoti beton oz. umetni kamen. Elementi se izdelajo v delavnici in montirajo na licu mesta. Barvni poudarek predstavlja le ozek jekleni pas, ki poteka v niši vertikalnega dela polkrožnega segmenta, v katero so namešÄene šobe za vodne curke in na poševnini betonskega korita horizontalnega elementa.